-
1 wide
1. adjective1) (great in extent, especially from side to side: wide streets; Her eyes were wide with surprise.) širok2) (being a certain distance from one side to the other: This material is three metres wide; How wide is it?) širok3) (great or large: He won by a wide margin.) širok4) (covering a large and varied range of subjects etc: a wide experience of teaching.) bogat2. adverb(with a great distance from top to bottom or side to side: He opened his eyes wide.) široko- widely- widen
- wideness
- width
- wide-ranging
- widespread
- give a wide berth to
- give a wide berth
- wide apart
- wide awake
- wide open* * *I [wáid]adjective ( widely adverb)širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen; British English slang bister, prebrisana wide domain — obsežno, obširno področjeto give a wide margin — dati široko polje, dati prost prostorto take wide views — biti velikodušen, velikopotezenII [wáid]adverb široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni merifar and wide — daleč naokoli; na dolgo in na širokoto have one's eyes wide open — imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)to open one's mouth too wide figuratively biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)III [wáid]nounpoetically širina, prostranost; skrajnost; sport nedosegljiva žogato the wide — do skrajnosti, popolnomabroke to the wide colloquially čisto "suh" (brez denarja) -
2 tabling
[téibliŋ]nounnamizno perilo; vrsta (skupina) miz; marine širok rob pri jadru; tabelariziranje -
3 wide-brimmed
[wáidbrimd]adjectiveki ima širok rob, široke krajevce
См. также в других словарях:
širòk — ôka o prid., šírši stil. šírji (ȍ ó) 1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost, ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rób — 1 a m, mn. robóvi stil. róbi; mest. mn. stil. robéh; im., tož. dv. stil. robá (ọ̑) 1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osréditi — im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti: industrijo so osredili v večjih krajih / vse svoje misli je osredil na to vprašanje; čete so se osredile okoli mesta / v takem hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati ♦ teh. osrediti kolo centrirati osréden a… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
známka — e ž (ȃ) 1. nazobčan listek z natisnjeno podobo in nominalno vrednostjo, ki se lepi na poštne pošiljke: nalepiti znamko; zbirati znamke; večbarvna, žigosana znamka; znamka za pismo, razglednico; znamka z rastlinskimi, živalskimi motivi; serija… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepàd — áda m (ȁ á) 1. kraj z navpično ali skoraj navpično spuščajočo se strmino: gams se ne boji strmin in prepadov; stati nad prepadom; skalnati prepadi / pasti v prepad; ekspr. pod plezalcem je zijal prepad je bila velika globina / nar. dvajset… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čêlnik — a m (ȇ) kdor je na čelu skupine ljudi, živali: kolona je pogosto menjala čelnika ◊ etn. širok vezen rob pri avbi; vet. čelni jermen pri uzdi in oglavniku; zgod. starešina v rodovno plemenski družbi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káp — a m, mn. tudi kapóvi (ȃ) 1. najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda: popraviti kap / s kapa je kapljalo / strešni kap // nav. ekspr. voda, kapljajoča, odtekajoča s strehe, z drevesa: mlada stebla je uničil kap / kap bije zid 2. napušč,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaóbliti — im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje zaóbliti se ekspr. postati obel, okrogel: lica so se mu zaoblila; obraz, trebuh se mu je z leti zaoblil / zaradi preobilne hrane se je zaoblil zaóbljen a o… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
